Catahoula sodi med pasme, ki jih FCI ne priznava.

Pasma pa je registrirana pri:

UKC (United Kennel Club)
SKC (States Kennel Club)
ARBA (American Rare Breed Association)
NALC (National Association of Louisiana Catahoula)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
ACR (American Canine Registry)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
NAPR (North American Purebred Registry, Inc.)
AKC/FSS (American Kennel Club Foundation Stock Service® Program)

Velikost: samice od 51 do 61 cm, samci od 55 do 65 cm
Teža: od 16 do 37 kg  (teža mora biti usklajena z višino psa)
Življenjska doba: od 11 do 13 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina so ZDA. Pasma je stara, saj sega v prazgodovino. Psa so uporabljali za lov na divjega merjasca ter drugo divjad, kot čuvaja živine in imetja. Izvor prvotne pasme ni natančno dokumentiran, po eni izmed teorij naj bi nastala iz različnih vrst molosov, hrtov in indijanskih domačih psov. Na področje Louisiane naj bi se ti psi razširili v 16. stoletju. Po drugi teoriji naj bi prvotni psi prispeli na to področje skupaj s francoskimi naseljenci in naj bi se kasneje križali z indijanskimi domačimi psi. Kasneje je izumrla, ponovno pa so jo oživili v začetku 21. stoletja. Dobro je prilagojen za bivanje na zahtevnem terenu (močvirje, gozdovi) ob različnih vremenskih razmerah (vlaga, mraz). V sedanjem času je lovski in družinski pes. Kljub temu, da pasma ni številčna, je priljubljena tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. 

                                                                                 

Opis pasme

Po obliki je Luisianski leopardji pes Catahoula srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Posebnost te pasme so oči, ki delujejo, kot da bi bile steklene. Barva oči je lahko modra, modra in bela, modra in zelena, ledeno modra, rjava, zelena, siva ali oranžna. Očesi sta lahko iste ali različnih barv. Značilno za to pasmo je tudi, da imajo psi med prsti plavalno kožico, ki jim olajša hojo po močvirju in plavanje. V leglu je do 14 mladičev. Dlaka je po teksturi lahko različna: srednje dolga, gosta, vodoodporna in trda/ kratka, gladka, priležna, vodoodporna/ srednje dolga, volnata. Dlaka dobro ščiti pred vlago in različnimi vremenskim razmerami. Barva dlake: modra, svetlo rdeča, svetlo modra, progasta, različni odtenki rjave, krem, bela, različni odtenki sive, črna, srebrna, tribarvne kombinacije. Po obrazu, prsih in nogah so lahko prisotne posamezne bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.

Karakter pasme

Po naravi je Luisianski Leopardji pes Catahoula zelo inteligenten, dobro učljiv, temperamenten, delaven, odličen lovec in slednik, samozavesten, energičen, aktiven, zvest, družaben, vzdržljiv, vztrajen, odločen, neutruden, prijazen, ljubeč, pogumen, odporen, zaščitniški, dober čuvaj, teritorialen, željan pozornosti. Možne negativne lastnosti: dominantnost, destruktivno vedenje – pogojeno z značajem, osamljenostjo, premalo aktivnosti in nepravilno vzgojo. Slabo prenaša daljšo ločenost od družine. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in se čuti dolžnega, da jih ščiti. Priporočljiv je nadzor odrasle osebe, saj je pes pri igri zelo živahen in lahko nehote pride do poškodb. Do tujcev je nezaupljiv in opozori na njihovo prisotnost. Ob pravočasni socializaciji dobro sprejema druge živali, razen prostoživečih, ki mu pomenijo plen. Polno zrelost doseže okoli starosti 2 let. Lastnik mora biti izkušen, odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, fizično aktiven (lovec, športnik), uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je bivanje v stanovanju ali dobro izoliran pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja (lov, sprehodi, tek, igre, trening), druženja in druge fizične in umske dejavnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, kljub temu so možne posamezne zdravstvene težave, ki so večinoma gensko pogojene: gluhost (predvsem pri belih psih- kadar gre za pse MM-dvojni merle), displazija kolkov, težave z očmi.

GENI KI VPLIVAJO NA BARVO KOŽUHA

Merle gen (M lokus)

Merle gen vpliva na vzorec kožuha. Zaradi te mutacije celice ne morejo izražati polnega pigmenta, kar se na kožuhu odzraža kot večja ali manjša območja polnega in »razredčenega« pigmenta. Najbolj laično bi lahko rekli, da se merle gen najbolje vidi pri psih tipa leopard in patchwork, kjer so področja z polnim in zbledelim pigmentom najbolj očitna. Merle vpliva samo na barvo kožuha, ne pa tudi na barvo t.i. vžigov (tan). Merle vpliva tudi na barvo oči. Psi ki nosijo merle gen, imajo lahko popolnoma rjave, modre, jantarjeve ali zelene oči. Lahko imajo celo več kot eno barvo v enem očesu (cracked eye).

 Seveda pa je genski zapis (genotip) nekaj povsem drugega kot zunanji izgled psa (fenotip), zato je samo na podlagi videza psa popolnoma nemogoče vedeti, ali pes v sebi nosi merle gen.

Poznamo več alelov na Merle lokusu:

M - Merle, leži med 459 in 462 bp

M(a)- Atypical Merle, leži med 443 in 449 bp

M(c)- Cryptic Merle, leži med 400 in 425 bp

m-non merle, leži med 199-200 bp 

*nekateri aleli so lahko malce »daljši ali krajši«, in ležijo nekje »vmes«

Vsak pes ima dva od zgornjih alelov, enega od očeta in enega od matere, ki mu določata vzorec kožuha.  Spodaj so navedene možne genske kombinacije z opisom najpogostejšega fenotipa (videza), za lažjo predstavo pa prilagam še slike. Vsi psi na slikah so testirani in dokazujejo, da fenotip ni enak genotipu.   

                                 

 Možne genske kombinacije (genotip) in najpogostejši zunanji videz (fenotip) so:

***Spodnje slike prikazujejo najpogostejše fenotipe za določen genotip.  Na nekaj spodnjih primerih sta genotip in fenotip popolnoma nelogična, vendar pravilna; kot rečeno FENOTIP NI ENAK GENOTIPU!

-M/M; Merle/Merle

oz. dvojni merle na psu prevladuje bela barve (največkrat ima pes modre oči), zato so poznani tud pod imenom »excessive white«, znano je da je možnost za okvaro sluha in/ali vida pri psih z dvema M merle genoma večja kot pri ostalih

                      

-M(a)/M; Atypical (atipični) merle/Merle

na psu prevladuje bela barva z merle vzorcem-lisami, lahko v dveh ali več barvah, za pse ki so M(a)M po videzu največkrat poimenujemo  »patchwork«

               

-M(c)/M; Cryptic(skriti) Merle/Merle

pes je po izgledu poznan kot leopard

        

-M/m; Merle/non-merle

pes je po izgledu poznan kot leopard

            

                                                   

-M(a)/M(a); Atypical merle/Atypical Merle 

oz. dvojni atipični merle pes je po izgledu poznan kot leopard, barve so po navadi bolj blede

  •                                                 

  • -M(a)/M(c); Atypical merle/Cryptic merle
  • pes izgleda kot enobarven (solid), lahko je z leti vidnega vse več merle vzorca, vendar ni tako izrazit kot pri M/m ali Ma/Ma, vzorec je lahko viden na manjših površinah kožuha

              

-M(c)/M(c); Cryptic Merle/Cryptic Merle 

pes izgleda kot enobarven, lahko je z leti vidnega vse več merle vzorca, a ni tako izrazit

-M(a)/m; Atypical Merle/ non-merle

pes izgleda kot enobarven, lahko je z leti vidnega vse več merle vzorca, a ni tako izrazit, vzorec je lahko viden na manjših površinah kožuha

                

-M(c)/m; Cryptic merle/non-merle

pes je po izgledu enobarven, lahko ima ožige in/ali belo liso na glavi, prsih, vratu, na koncu tac in repa

          

  • -m/m;non merle,
  • uporablja se izraz »true solid«, pes je po izgledu enobarven, lahko ima ožige in/ali belo liso na glavi, prsih, vratu, na koncu tac in repa

                     

                                                          

V kolikor želimo biti prepričani o genskem zapisu, je potrebno opravit merle test. Zaenkrat ga v Evropi opravlja Biofocus iz Nemčiji.                                               

Ostali geni ki vplivajo na barvo in vzorec kožuha

Merle gen je samo eden od mnogih, ki vplivajo na zunanji izgled pri catahoulah. Obstaja še vrsta drugih, ki vplivajo na intenzivnost izražanja pigmenta, na bledenje pigmenta, na območje pojavljanja, itd.

Za potrebe naše strani, bom samo na kratko naštela še ostale gene, ki vplivajo na kožuh in za katere že obstaja DNK test.

-E lokus: Extension ; vpliva na intenzivnost izražanja črnega pigmenta (eumelanina)

-K lokus: Dominant Black; določa izražanje rdečega (pheomelanin) in črnega pigmenta (eumelanin)

-A lokus: Agouti; vpliva na zamenjavo črnega pigmenta z rdečim pigmentom, ter kje na telesu se bo izrazil

-B lokus: Brown; nadzira črni pigment. Pes je lahko črn (non-brown) ali rjav (brown)

-D lokus: Dilute; nadzira bledenja rjavega in črnega pigmenta

-S lokus: Piebald; nadzira »vzorec« predelov bele barve.

Poglavje o genih, ki vplivajo na barvo oz. vzorec kožuha, je povzeto po knjigi Catahoula Coat Colour Genetics-Painting the Canvas, avtorja M. Langevin. V kolikor se vam zdi genetika zanimiva, predlagam da naročite in preberete omenjeno knjigo.

Slike psov v tem poglavju so namenjene lažji predstavi in so bile uporabljene z dovoljenjem njihovih avtorjev/lastnikov-hvala vsem!



Kennel webdesign

© 2014 Psarna de Amica Mea - All rights reserved!   © Design by moonbarks.